Zakaj morate obiskati pragozd

No, bodimo za začetek kar iskreni. Pragozda v resnici ne morete obiskati. Ker vanj ne vstopamo, saj želimo te delčke neokrnjene narave ohraniti povsem nedotaknjene. Lahko pa se sprehodite po njegovem robu po urejenih pešpoteh. In verjemite nam, prevzeti boste.

Vendar pojdimo lepo po vrsti. Kaj sploh je pragozd? Tako imenujemo tiste gozdove, ki so se vse od svojega nastanka razvijali z malo ali celo brez človekovega vpliva. To je torej gozd, kamor še ni stopila človeška noga in kjer še nikoli ni pela žaga. V pragozdu sta flora in favna prepuščeni sami sebi - krog življenja se tu vrti na enak način kot pred tisoči let.


Mogoče se vam to ne zdi nič posebnega, vendar so takšni zaščiteni predeli gozda izjemno redki. V Sloveniji imamo 14 pragozdnih ostankov, ki obsegajo 540 ha. Za primerjavo - skupna površina vseh slovenskih gozdov je 1.180.281 ha! In v veliki večini teh gozdov gozdarji aktivno opravljajo svoje delo - ga pomlajujejo, čistijo, pogozdujejo. Razen v pragozdovih.


Kočevsko - dežela (pra)gozdov


Kočevsko je dežela gozdov. Kar 91% površine pokrivajo gozdovi in kar polovica ohranjene površine pragozdnih ostankov se nahaja prav tu. Dobrodošli v prvinsko, nedotaknjeno naravo. Najbolj prepoznavna pragozdova na Kočevskem sta Rajhenavski Rog in Krokar. Pragozd Rajhenavski Rog se razprostira na dobrih 51 hektarjih v osrčju Kočevskega Roga, sestavlja pa ga bukovo-jelov gozd. Vsako leto se ob njegovem robu sprehodi množica pohodnikov, ki se udeležijo pohoda Po medvedovih stopinjah, ki poteka po Roški pešpoti, 64 km dolgi krožni trasi, ki predstavlja izziv tudi najpogumnejšim avanturistom.

V pragozdovih vlada zakon narave. Tako je tudi v najbolj znanem pragozdu Krokar, ki obsega dobrih 75 hektarjev in se nahaja vzhodno od Kočevske Reke. Bukov gozd je naravni rezervat in del Nature 2000, od leta 2018 pa je skupaj z gozdnim rezervatom Snežnik–Ždrocle vpisan na seznam svetovne naravne dediščine UNESCA, kar kaže na njegov izjemen pomen. Pragozd Krokar lahko občudujemo z Borovške naravoslovne poti, dobrih 7 km dolge krožne poti, ki vas iz vasi Borovec pelje do sedla Krempe, najjužnejšega rastišča narcis v tem delu Evrope (priporočamo obisk pozno spomladi), naprej mimo Krokarja in nazaj do izhodiščne točke. Ker pot ni pretežka predstavlja odlično idejo za izlet tudi za družine z otroki.


Nenavadna Prelesnikova koliševka


Še ena zaščitena naravna znamenitost je nekaj prav posebnega. Ta skoraj 70 metrov globoka udornica s prepadnimi stenami je nastala ob podoru stropa nad podzemno jamo. Ker je tako zaprta, se je v njej razvila posebna mikroklima, ki spominja na mnogo severnejše kraje. V višinskih pasovih si tako sledijo rastlinske vrste od toplih na vrhu pa do tistih, ki prenašajo mraz, na dnu. Tu rastejo smreke z ozko, dolgo krošnjo, kar je značilnost dreves visoko v gorah ali daleč na severu. Zaradi vplivov na rastlinski svet si tudi koliševko ogledujemo le z roba, vanjo pa ne vstopamo.

Kočevsko torej ponuja cel kup zanimivih naravnih znamenitosti, ki jih je vredno videti. Gozd na ljudi vpliva pomirjujoče in sproščujoče, hkrati pa jih tudi prevzame. Stoletja stari velikani namreč govorijo zgodbe, čeprav so čisto tiho.

62 views0 comments

Recent Posts

See All